Hepatitis A (epidemična zlatenica, nalezljiva zlatenica) je virusno obolenje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa A (VHA).

Obolenje
Čas od okužbe do pojava bolezni je lahko 15-50 dni. VHA ugotavljamo v blatu okuženih oseb lahko že tri tedne pred začetkom obolenja in približno en teden po obolenju. Izbruh bolezni je običajno nenaden in se prične s povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, utrujenostjo, pomanjkanjem apetita. Bolnika lahko sili na bruhanje, neredko pa so prisotne tudi bolečine v trebuhu. Čez nekaj dni je mogoče opaziti porumenelost beločnic in kože, svetlejše blato in temnejši urin.
Bolezenski znaki niso pri vseh bolnikih enako izraziti. Klinična slika se spreminja od lahke, ki traja teden ali dva, do težke, ki traja nekaj mesecev. Kadar je prisotna porumenelost, je obolenje mogoče hitro prepoznati.
VHA lahko prizadene tudi druge organe, vendar redko. Zlasti pri otrocih okužba pogosto poteka brez bolezenskih znakov ali z blagimi težavami brez zlatenice, tako da jo prepoznamo le s pomočjo ustreznih preiskav krvi. Bolezen praviloma ne pušča posledic. Lahko pa je nevarna za nosečnice, kronične bolnike, podhranjene in izčrpane osebe. Prebolela bolezen ščiti pred novimi okužbami s VHA.

Način okužbe
V telo vnesemo virus z okuženo vodo, hrano (školjke, solata, sokovi, mleko). Lahko ga vnesemo tudi z umazanimi rokami, na katerih imamo povzročitelja, s katerim smo prišli v stik nekje v okolici, največkrat na stranišču. Okužena oseba preko blata izloča virus v okolico, zato so predmeti v sanitarnih prostorih (pipe, kljuke, vrvice za spuščanje vode) pogosto onesnaženi. Ob skupni uporabi sanitarnih prostorov se povzročitelj prenaša na druge predmete in na druge osebe. Bolezen lahko širijo tudi tiste osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, ker pa še niso oboleli oziroma ne obolijo tega ne vedo.

Zdravljenje
Zdravil, ki bi zdravila hepatitis A ni. Za bolnika je najbolj pomembno, da počiva. Pomembna je tudi pravilna prehrana. Ta naj bo lahka, brez dodajanja maščob in začimb. Večji telesni napori, težka, mastna in začinjena hrana ter uživanje alkohola v času obolenja lahko prispevajo k razvoju trajne prizadetosti jetrnega tkiva (kronično vnetje jeter).

Preventiva
Ker je največ virusa v blatu okužene osebe še preden se pojavijo značilni znaki bolezni, so pomembne higienske navade ljudi. Bolezen se zato hitro širi v slabih higienskih in socialnih razmerah. Zdravje lahko zavarujemo na ta način, da si roke pred jedjo, ali preden gremo z rokami v usta, temeljito umijemo z milom in jih nato osušimo. Glede na to, da je možnost okužbe rok največja pri skupni uporabi sanitarnih prostorov, pa je prav tako pomembno temeljito umivanje rok po uporabi stranišča. Roke si je potrebno umivati čimbolj pogosto. Kjer ni na voljo čiste vode svetujemo uporabo mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov.

Pomembno je tudi upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijač.

• HRANA:
  • Jejmo dobro pečeno/kuhano pravkar pripravljeno hrano.
  • Uživajmo sadje in zelenjavo, ki ga lahko sami olupimo.
  • Izogibajmo se uživanju »mlačne hrane«, neprekuhanega mleka in slaščic, ki stojijo na sobni temperaturi; Prav tako ne priporočamo uživanja surovih rib in školjk.
  • Upoštevamo pravilo: Skuhaj, Speci, Olupi ali ne jej!

• VODA in pijače:
  • Pijemo ustekleničeno vodo in pijače (originalno zaprte) in jim ne dodajamo ledu, oziroma prekuhano vodo ali prevrete napitke.
  • V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivamo z ustekleničeno ali prekuhano vodo.

Najučinkovitejša in dolgotrajna zaščita je cepljenje proti hepatitisu A. Cepljenje je priporočljivo za potovanje v dežele, kjer so neurejene sanitarno - higienske razmere (Afrika, Bližnji in Daljni Vzhod, Indija, Azija, južna in srednja Amerika). Enkratno cepljenje zagotavlja zaščito proti bolezni 1 leto. Priporočljiv je ponovni odmerek čez 6 - 12 mesecev, kar nudi zaščito za 15 let.
 
Epidemiološke značilnosti
Hepatitis A je razširjen po vsem svetu. V deželah kjer je nižja higienska raven in slabša komunalna ureditev je ogroženost potnikov večja. V razvitih državah je prekuženost zaradi dobrih higienskih razmer zelo nizka, zato so potniki iz teh dežel za okužbo z VHA bolj dovzetni.